JOC
general
Pridružen/-a: 19.10. 2010, 10:01
Prispevkov: 310
|
|
 Dan Mladosti |
 |
Dragi maršal, vodja predvojnih komunistov, gentleman, vodja jugoslovanskih partizanov, vojni heroj, dosmrtni predsednik Socialistične Federativne Republike Jugoslavije, predsednik komunistične partije Jugoslavije, ustanovitelj in vodja neuvrščenih in navsezadnje tudi tovariš, Josip Broz Tito
Čeprav je že kar nekaj časa minilo, odkar smo se poslovili od tebe, in čeprav je minilo že kar nekaj časa, odkar smo zažgali in pokopali, kot se za mrtveca spodobi, tvojo ljubljeno državo, mladinci in mladinke še vedno praznujemo dan, ki si nam ga tako velikodušno poklonil in ga proglasil za dan vseh mladih, ki so svoje čase hodili, sedaj pa se bolj spotikamo, po poti, ki si nam jo ti začrtal in utrdil. Naši, in morda tuda kakšni poznejši generaciji, tvoja avreola še vedno predstavlja zvezdo vodnico, ki ji bomo, hočeš nočeš, še naprej morali slediti. Namreč, tvoj lik je globoko zaznamoval tudi ljudi, ki nas sedaj vodijo, tako da je tvoj duh, ne samo zaradi tvoje pomembne vloge v svetovni zgodovini, skozi njih še vedno prisoten, tvoja misel pa postaja pregovor, ki ga bodo ponavljali tudi zanamci.
Dragi naj najveličastnejši brezdomec. Če gre verjeti govoricam, pogreba tvoje države, ki si jo iz ruševin povzdignil v trdnjavo, nisi videl. In tudi bolje je tako. Ljudje, ki si jim nekoč zaupal in jih spoštoval, so po tvoji smrti začeli kazati svojo pravo nrav. Hoteli so postati večji od tebe, zato so te hoteli izgnati, te z uničevanjem celih vasi in mest izžgati in s pobijanjem nedolžnih civilistov, med katerimi je bilo veliko tudi mladih ljudi, ki si jih imel tako rad, izbrisati iz človeškega spomina ter sami sebe postaviti na piedestal, ki si ga zasedal nekoč in s katerega te ne morejo vreči niti dandanes. Lahko ti zagotovim, dragi maršal, tvoje ideje so preživele. Še najmočnejše so tam, kjer je prišlo zaradi njih do najbolj grobega klanja in uničenja. Mogoče je pobiti ljudi, jih trpinčiti in ponižati na raven živali, kot tudi sam dobro veš, pokončne hoje trdnega človeka pa ni mogoče zaustaviti. In včasih si zaželim, da bi v Kliničnem centru v Ljubljani pred dobrimi sedemnajstimi leti odkrili čarobno formulo nesmrtnosti s katero bi te, ne samo v našem spominu in zgodovinskih čitankah, ovekovečili za veke vekov. Če bi v tistem trenutku le zmogli ustaviti kolesje zgodovine, bi zgodovina oddrvela mimo tankov in topov, mimo razdejanih hiš, mimo mrtvih duš in mimo politikantov in povzpetnikov, ki bi pod tvojim vodstvom in s pomočjo tvoje trdne roke za vedno ostali tam, kjer so vseskozi bili.
Dragi naš sin slovenske matere. Morda se sprašuješ, kje smo mi, potomci domovine tvoje ljube matere, ki si jo imel tako rad celo življenje. Ljudje, ki živimo na tem majhnem a prelepem in slikovitem koščku zemlje, počasi, korak za korakom, a vztrajno stopicamo v Evropo, na zahod, se pravi v naročje tiste tvorbe, pred katero si nas tako vestno svaril in varoval. In le čas bo potrdil, kako pravilna je bila tvoja odločitev. V Evropo vstopamo med zadnjimi, skorajda bi lahko rekli, kot berači in kaj lahko se zgodi, da nas bodo močnejši raztrgali na kose in si nas razdelili po njihovi volji.
Od sijaja, ki je nekoč, še pod tvojim vodstvom, sijal na mogočno, trdno in od vseh občudovano Jugoslavijo, smo Slovenci dobili bore malo. Sanje, ki si nam jih tako zvesto in srčno slikal in ki so se zdele tako lahko uresničljive, so na svetovnem trgu delovne sile devalvirale in niso vredne več kot zajamčene plače in dolgih vrst pred zavodom za zaposlovanje, v katerih stojijo pretežno mladi. Sloveniji grozi, da se bo morala, če se bo hotela še nadalje obdržati pri življenju, kratkomalo razprodati. Ambicije marsikaterega maldinca in mladinke, kljub umu in marljivosti, ki jo premore ta narod, ne bodo izživete. In to je še toliko bolj žalostno, saj vsi dobro vemo, na kom svet stoji. Lahko samo upamo, da nas bodo ljudje, ki smo si jih izbrali za voditelje in ki so bili nekoč tudi sami marljivi pešci na poti, ki si jo ti sam zakoličil, zmogli dovolj modrosti, da nas bodo obvarovali pred pogubo, ki nam grozi.
Po drugi strani pa, dragi tovariš, tvoj duh tudi tukaj še vedno živi. Od tebe so se učili mnogi izmed današnjih politikov. Prevzeli so tvoje najbolj lucidne ideje in jih malenkstno preobrazili v duhu današnjega časa, a bistvo je ostalo še vedno isto. Zato ti radostno sporočamo – tudi tukaj, v Sloveniji, čeprav se na prvi pogled ne zdi tako, se še vedno držimo obljube, ki smo ti jo dali in jo tolikokrat ponovili. Še vedno trdno hodimo po tvoji poti naprej. In ni se ti potrebno bati za naš obsotoj, kajti od Triglava do Kolpe ter od morja do Prekmurja tvoje misli še vedno odmevajo
Za konec naj ti, dragi maršal Tito, zaželim vse najboljše za tvoj skorajšnji rojstni dan in dovoli mi še, da ti zaželim še veliko srečnih in veselih dni na večnih poljanah. In če bo sreča mila, se čez kakega pol stoletja zopet srečamo in takrat nam boš lahko predal svojo štafetno palico v zahvalo za vse štafetne palice, ki smo jih s ponosom nosili po tvoji razdrti domovini. Naj ti bo lahka zemlja in naj ti besede ne obremenjujejo tvojega srca.
Lahko noč, maršal Tito, kjerkoli že si.
VESEL DAN MLADOSTI. 
_________________
TRST je NŠ!!!!
-----------------URBAN---------------------
-----Fox AlFa TeAm-(podpovelnik)------- |
|
